IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO –
COVID 19 in 19 NAMIGOV za učitelje, profesorje

Drage kolegice in kolegi, svoje razmišljanje delim z vami kot učiteljica in pedagoginja, ki svoje pedagoško poslanstvo opravlja že več kot tri desetletja. Zato mi dovolite, da z vsemi vami podelim nekaj namigov, o katerih velja razmisliti in se (morda celo) zamisliti.

Naše dragoceno poslanstvo v tem trenutku je precej drugačno kot poslanstvo sicer. Skupaj s svojo družino preživljamo dneve doma. Covid-19 nam preprečuje, da bi svoje delo opravljali tako, kot smo ga navajeni in kot ga znamo. Delo opravljamo od doma. Mislim, da nihče od nas, kaj takega v svoji karieri še ni počel. Zato se novega načina opravljanja svojega poklica v izrednih razmerah učimo sproti in vsak dan znova. Učimo se sami in skupaj s svojimi učenci, ki se »šolajo« (z našo) pomočjo na domu. Vse je novo, nenavadno, nepredvidljivo, predvsem pa neželeno.

Govorimo o UČENJU in IZOBRAŽEVANJU NA DALJAVO, ko učenci svoje znanje, po dnevnih navodilih učiteljev / profesorjev, usvajajo doma.
Izredne razmere so nas postavile pred nove IZZIVE, NALOGE in DEJSTVA. Šola kot prostor za izvajanje vzgojno – izobraževalnega procesa se je začasno preselila v naše domove.

OSTANIMO POVEZANI IN ZDRAVI!
Srečno!

Mateja Petric,
Posvetovalnica za učence in starše Novo mesto

19 NAMIGOV ZA IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO

IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO
Ne smemo pozabiti, da pogoji za izobraževanje in vzgajanje v šolskih prostorih niti približno niso enaki pogojem za šolanje v domačem okolju. Doma ni učiteljev, ni sošolcev, ni didaktičnih pripomočkov in ni skupinske dinamike vrstnikov in učiteljev. So pa starši, bratje, sestre in kopica sodobne tehnologije, ki pa kljub vsemu tehnološkemu napredku ne more nadomestiti življenja in dogajanja na šolah. Naenkrat učitelji svojega dela ne morete opravljati več tako, kot ste ga doslej. Pogoji za delo so bistveno drugačni. Edino orodje je sodobna tehnologija in virtualna komunikacija.
UČNI CILJI – ŽIVLJENJSKI CILJI
Naučimo se ločiti učne cilje od življenjskih ciljev. Zavedajmo se prioritet, ki so v danih kriznih razmerah največ štejejo. Naj spomnim na VARNOST, MEDSEBOJNE ODNOSE in VREDNOTE, kamor v teh dneh zagotovo v prvi vrsti sodi ZDRAVJE. Brez tega tudi učnih ciljev ne bomo uspeli doseči. Zato ne postavljajte v »prve« vrste učnih dosežkov, ciljev in napredkov, temveč medsebojne odnose, ki jih moramo v tej težki in krizni situaciji še posebej negovati in vzdrževati. Četudi le na daljavo. Povejmo in zaupajmo si kaj spodbudnega, optimističnega in predvsem lepega.
MOTIVACIJA

Vsi vemo, da je osnovni pogoj za učenje motivacija. Priznajmo si, da tudi v normalnih razmerah večina šolarjev nima prav posebne in velike motivacije za učenje. Šolo jemljejo kot svojo obveznost. Izobraževanje na daljavo je prvi teden bil za otroke kar lep in zanimiv izziv. Drugi teden je bilo še kar zanimivo učenje na novo, v prihodnjih tednih pa bo gotovo postalo vse bolj monotono. Zato bo pomemben vidik motivacije ostajal prav na vaših virtualnih odnosih z učenci, dijaki. Kako jih boste nagovorili, kako pridobili in ohranili pred ekrani in za šolskimi obveznostmi, bo zagotovo vaša velika umetnost. Ampak to umetnost učitelji premoremo in zmoremo. In predvsem znamo. Bodimo jim svetel zgled in povabite jih, da ostajajo z nami. Zagotovite jim, da ne bodo ostali sami. Niti ob uspehih, niti ob težavah. Naj vedo, da ste v pripravljenosti za njih in da ste »njihovi«, četudi ste doma in ne z njimi. Če boste motivacijo ohranjali vi, se jo bodo nalezli tudi otroci. Ob učnih lekcijah jim ne pozabite povedati in jih spomniti tudi na kakšno zanimivo, lepo, spodbudno življenjsko lekcijo. Po teh vsebinah se vas bodo otroci celo bolj spominjali kot po učnih.

UČENJE – DOMAČA NALOGA

Učenje in domače naloge niso eno in isto. Sodijo pa v eno celoto. Najprej učno snov usvojiš, potem pa jo ponavljaš in utrjuješ ob domačih nalogah. V izrednih razmerah dobivajo šolarji učno snov in naloge ter domače naloge po spletnih poteh. Zavedati se moramo, da je potrebno učno snov najprej spoznati, jo »sprejeti«, jo razumeti, se jo naučiti in šele potem jo lahko vsak učenec, dijak na svojstven način in v svojem stilu in tempu utrjuje, vadi, ponavlja… Pri tem je potrebno zelo paziti, da učenja in nalog ni preveč in da šolarji ločijo, kdaj spoznavajo in se soočajo z novo učno snovjo in kdaj ponavljajo in utrjujejo le- to.

STARŠI NISO UČITELJI

Ne smemo pozabiti na dejstvo, da STARŠI morajo OSTATI STARŠI (vedno, povsod in v vseh razmerah) in da STARŠI NISO UČITELJI. Zato svojim otrokom pogosto ne zmorejo pomagati pri učenju. Vzrokov za to je več: lahko je učna snov prezahtevna; ne poznajo učnih strategij učenja pri posameznih predmetih; poznajo le njim znane in uporabne strategije, načine učenja (ki pa ne ustrezajo vedno tudi njihovim otrokom); imajo več otrok v družini in ne morejo biti vedno in le z enim otrokom; starši imajo tudi svoje dnevne obveznosti. Veliko jih tudi opravlja službo od doma in zato vsaj tisti čas ne morejo biti ob in z otrokom. Starši lahko pomagajo svojemu otroku, ga usmerjajo, mu omogočijo pogoje za delo in ga spodbujajo, da svoje delo opravi sam. Predvsem pa so z otrokom zato, da mu nudijo občutek varnosti, sprejetosti in brezpogojne ljubezni. Ljubezni, ki ni vezana na to, ali je pri šolskem delu uspešen ali manj uspešen.

DELOVNI POGOJI

Družine z več otroki pogosto nimajo idealnih pogojev za izobraževanje na daljavo. Vsak otrok namreč potrebuje za uspešno, zbrano delo svoj delavni kotiček, svoj računalnik in svoj MIR. Kar pa je v številčnejših družinah težko. V teh izrednih razmerah, ko smo vsi ves čas doma in ko otrok mora opravljati obveznosti za šolo, je to pogosto v dopoldanskem času, zato je premišljeno in dobro načrtovanje dela in organiziranost še toliko večjega pomena. Predvsem pa pridejo ob tem do izraza pomembne vrednote, kot so strpnost, dogovarjanje, usklajevanje in ogromna mera potrpežljivosti. Kako bodo te vrednote »zasijale« v družini, je odvisno predvsem od tega, koliko jih premoremo odrasli.

ODNOS Z OTROKOM

Ob različnih pristopih na daljavo ne pozabite na »ODNOS« z otrokom, četudi ostaja virtualen. Prijazno jih nagovorite, jim povejte kaj lepega, zanimivega, smešnega, potem pa nadaljujte z resnejšimi vsebinami. Tako bodo otroci v hipu na vaši strani in delo bo steklo samo po sebi. Z veseljem in motivacijo vam bodo sledili. Povejte jim vedno znova, da je tudi vam težko in da jih pogrešate. Seveda morajo otroci začutiti v vaših izjavah iskrenost, naklonjenost in pripadnost. Naj vas samo spomnim na modrost Dušice Kunaver: »Potrkaj na otrokovo srce, če hočeš, da se mu glava odpre.«

SAMOSTOJNOST OTROK

Vsi si želimo, da bi otroci bili čim prej in čim bolj samostojni. Ob tem ne smemo pozabiti, da so samostojni lahko le ob vsebinah, nalogah in navodilih, ki jih razumejo. Le tako bodo znali prehoditi učno pot, ki jih bo popeljala do cilja. Te poti pa so zelo različne, saj so tudi otroci zelo različni. Naj spomnim samo na razlike v sposobnostih, učnih navadah, zbranosti, koncentraciji, učnih stilih. Dopuščajmo njim lastne poti. Poskrbimo pa za usmerjanje k skupnim ciljem. Včasih je POT še bolj pomembna od CILJA. Kadar bo otrok razvijal svojo pot do skupnega cilja, bo zagotovo razvijal tudi svojo samostojnost.

POSEBNE POTREBE OTROK

Populacija otrok s posebnimi potrebami potrebuje posebne pristope. Tudi v izrednih razmerah. Naj nam bodo poseben izziv. Pomagajte vašim učencem, dijakom, priti do cilja, ki bi ga radi dosegli skupaj z njim. Vi ste tisti, ki otroka zelo dobro poznate in veste, koliko zmore in kako se zmore učiti. Zato se mu skušajte, tudi v teh težkih, izrednih razmerah približati na ustrezen način in po drugačni, največkrat »daljši in počasnejši« poti. Ostanite v tesnejši navezi z njim, podajte mu podrobnejša navodila za delo, preverite razumevanje vaših navodil, določite mu osnovne cilje, do katerih mora priti in podajte mu sprotne povratne informacije o delu. Te bodo gotovo gonilna sila za delo naprej.

OSEBNI STIK – VIRTUALNI STIK
V šoli smo v dragocenem stiku, kontaktu, odnosu z otroki. Doma nam »stik« omogoča (v tem primeru) nenadomestljiva tehnologija. Gotovo pa se strinjate, da živega odnosa z otrokom ne more nadomestit še tako moderna tehnologija, vsa ekranizacija in digitalizacija.
PRIČAKOVANJA
Nikar ne pričakujte preveč niti od sebe niti od drugih. Zavedajmo se, da lahko vplivamo zlasti na lastna pričakovanja in dejanja. Zato se zanesimo na lastne moči, krepimo voljo in entuziazem do dela, četudi drugačnega, kot ga znamo opravljati in kot smo ga vajeni. Predvsem pa si dovolimo, da se UČIMO vedno znova, vsak dan sproti: ob lastnem ravnanju in na osnovi izkušenj drugih. Pomembno je, da si dovolimo napake, da delamo samorefleksije in da odkrivamo številne možne poti do svojih učencev, dijakov.
ORGANIZACIJA

Za učenje, kjerkoli in kadarkoli, je zelo pomemben načrt in organizacija dela. Naj spomnim na 4xK: KDAJ? KJE? KAJ? KAKO? Red in (samo)disciplina vodita v rutino. In prav rutino potrebujemo za opravljanje vsakodnevnih obveznosti. V šoli imamo šolski urnik, doma pa si mora otrok oblikovati domači urnik. Pogosto potrebujejo otroci pri načrtovanju svojega dela in opravljanju vseh dnevnih obveznosti pomoč staršev, mladostniku pa bi ta rutina že morala zlesti pod kožo. To je lahko zelo preprosto: list papirja, časovnica in po urah in delih dneva zabeležene obveznosti (»šolske« in domače).

FORMULA UČENJA

PRPOP: Naj spomnim na formulo učenja: PRELETI, RAZDELI, PREBERI, OBNOVI, PONOVI. V šoli je ta formula mnogo lažje uresničljiva, saj je vodena s strani učitelja. Doma ostajajo otroci sami s seboj ali s starši. Spomnimo pa jih le na vse te korake, s katerimi gre učenje bolje in laže od rok.

ŠOLA NI DOM – DOM NI ŠOLA

Četudi govorimo o izrednih razmerah, ne smemo pozabiti, da dom ni šola. Ne po funkciji, ne po pogojih, ki vladajo doma. Mnogo družin je slabo opremljena z računalniki in drugo sodobno opremo ter internetno povezavo. Mnogo staršev nima prav bogatega računalniškega znanja. Marsikje doma ni papirja za tiskanje, ni tiskalnikov… Četudi okoliščin, iz katerih prihajajo učenci in dijaki, ne poznate, pa nikoli in nikar ne pozabite na raznolikost pogojev za učenje in delo po domovih.

MANJ JE VEČ

Učitelji si pogosto želimo od sebe dati kar največ zmoremo in znamo in posredovati otrokom čim več znanja. Namen je dober, toda ne smemo pozabiti, kako so otroci naše informacije pripravljeni sprejemati. Spomnite se načela, da je manj lahko več. Kajti, če otroka zasipamo z vsebinami in nalogami iz svojega predmeta, potem bomo naleteli na odpor, nemotiviranost, slab sprejem naših navodil in uporništvo oz. neodzivnost. Kar pa gotovo ni naš namen. »Pridobivajte« svoje učence na daljavo POČASI, POSTOPOMA, z nalogami, ki jim bodo kos. Ne imejte prevelikih pričakovanj, ki vas in otroke lahko popeljejo do razočaranja. Bodite zadovoljni z vsakim najmanjšim uspehom in napredkom. Vedno poglejte, kaj vse ste že naredili in dosegli skupaj z učenci, dijaki in ne česa še niste.

POVRATNA INFORMACIJA:

Učiteljeva povratna informacija otroku je ključna v učnem procesu. Ko otrok opravi neko nalogo, si želi in pričakuje povratno informacijo od učitelja (ne le od starša). Ta je lahko v različnih oblikah: lahko je pohvala, lahko so dodatne smernice za reševanje nalog, lahko je to dodatna razlaga, lahko so le spodbude… Vsi imamo radi, da nekdo opazi naše delo, naš trud in da nam kritično, realno, predvsem pa na ustrezen način pove, kako smo ga opravili. Glede na to, da je vsak otrok individuum in unikaten, bodo verjetno »unikatne« tudi vaše povratne informacije (kolikor je to le mogoče).

POMEN NAVODIL

Navodila za delo morajo biti jasna, ključne besede (morda) poudarjene, vsebovati morajo termine, ki jih otroci razumejo. Biti morajo čim krajša, da se otroci v njih ne »izgubijo«. Naj bodo čim bolj podobna navodilom, ki ste jih dajali pri pouku. Otroci se namreč »navadijo« na učitelja, profesorja in mu lažje sledijo, če so jim stvari poznane. Seveda pa ni moč primerjati ustnih navodil, ki ste jih podajali v živo, s pisnimi navodili, ki jih sedaj pošiljate na daljavo. Pisana beseda je povsem nekaj drugega. Zlasti za otroke, pri katerih prevladuje slušni stil učenja. Pri podajanju navodil morajo biti dane možnosti, da vsak trenutek lahko preverijo svoje razumevanje (pri vas, pri starših). Navodila jim lahko posredujete na različne načine in po različnih poteh (učni listi, spletne učilnice, avdio in videoposnetki…).

MEDSEBOJNO SODELOVANJE UČITELJEV

Zelo pomembno je sodelovanje in povezovanje učiteljev med seboj. Obveščajte kolege, kaj kdo počne in kako izvaja svoj »pouk« na daljavo. Pomagajte si in izmenjujte mnenja in izkušnje z novo obliko dela. Tako boste imeli tudi boljši pregled nad vsebinami, ki jih posamezen učitelj, profesor nameni določenemu otroku. Vključujte tudi šolsko svetovalno službo, specialne pedagoge, izvajalce DSP. Gotovo boste z združenimi močmi in znanjem uspešnejši pri delu in temu primerni bodo tudi rezultati izobraževanja na daljavo.

VZDRŽUJMO OPTIMIZEM, NEGUJMO VREDNOTE

Ohranimo zdravje, voljo in optimizem – pedagoški in človeški. Čas, ki ga preživljamo drugače, kot smo vajeni preživljati vsakdan, je za vse nas velika preizkušnja in ena velika življenjska učna lekcija, ki nas bo gotovo naučila veliko novega. Ne gre za novosti v učnih načrtih. Gre za »življenjske novosti« in spremembe. Nove učne lekcije pri vseh (nas, šolarjih, starših) potekajo sproti, spontano, nenačrtovano, a vendar jih pridno usvajamo. Gre za vrednote, ki v težkih in izrednih razmerah pridobijo na moči. Vsak dan posebej se učimo sobivanja, strpnosti, medsebojne pomoči, soustvarjanja, sočutja in še marsičesa, kar v rednih učnih načrtih morda ni zapisano kot najpomembnejši CILJ in ŽIVLJENJSKA VREDNOTA. V teh dneh pa spoznavamo, da te vsebine niso nič manj pomembne od vsebin, ki jih predpisujejo učni načrti. Medsebojni odnosi in vrednote nas sedaj bogatijo še bolj kot poštevanka, miselne naloge, različne lekcije in številni podatki, formule in definicije. Covid 19 nas bo naučil dragocenih lekcij, snovi, poglavij v življenju. Naj vse te vrednote štejejo in zdržijo tudi v prihodnosti, samo brez nevidnega in strašljivega virusnega sovražnika.